Vsi prispevki, ki jih je objavil/a realkajc

28

Realkine delavnice v mesecu septembru 2021

Spoštovani!

Pripravili smo vam zanimive in aktualne strokovne delavnice. Vabljeni k prijavi. Cena vsake delavnice je 25 €. Z udeležbo pridobite tudi potrdilo, ki ga lahko predložite k napredovanju.

Prijavite se na: jasna.colneric@gmail.com

Vabljeni tudi k soustvarjanju nove revije Realka.

Program delavnic za september 2021

28

 

29

 

 

30

 

Knjige in terapija

Ste se kdaj vprašali, zakaj je razkrinkavanje in razgaljanje nekega avtorja tako privlačno za bralca? Lahko bi rekli, da takšen »VIP avtor«, če ga lahko tako imenujem, ni nič drugačen od ostalih. Frankl za to pravi, da je takšen avtor igrišče za id, ego in superego, figura in igračka teženj in nagonov, produkt pogojevanja in procesov učenja, žrtev družbenogospodarskih okoliščin, zavor in kompleksov. Pisanje je nadaljevanje govorjenja in govorjenje je posledica mišljenja. Mišljenja pa ni brez nečesa, o čemer se razmišlja in misli. Enako velja za pisanje in govorjenje, ker sta vedno povezana s pomenom, ki ga morata izraziti. Če jezik nima takega sporočila, v resnici ni jezik. Jezik je več kot samoizražanje. Jezik vedno kaže na nekaj zunaj sebe – vedno je samopresegajoč in zaradi presežnosti človeškega življenja človek vedno išče smisel. Smisla ni mogoče ustvariti, mogoče pa je ustvariti nesmisel. Zato pisatelje, ki so ujeti v občutku nesmiselnosti, zamika, da praznino zapolnijo z nesmislom in absurdnostjo. Za moderno književnost ni treba, da ostane samo eden od simptomov množične nevroze današnjega časa. Lahko prispeva k terapiji. Pisatelji, ki so prestali pekel obupa nad navidezno nesmiselnostjo življenja, lahko ponudijo svoje trpljenje kot žrtev na oltar človeštva. Z razkrivanjem svojega trpljenja lahko bralcu, ki ga obremenjuje isto stanje, pomagajo, da ga premaga. Najmanjša usluga, ki jo pisatelj lahko naredi bralcu, je, da v njem vzbudi občutek solidarnosti. Tako simptom postane terapija. In če moderna književnost prevzema to terapevtsko nalogo, se mora vzdržati spreminjanja nihilizma v cinizem. Četudi je pisatelj še tako upravičen deliti svoj občutek jalovosti z bralcem, je cinično pridiganje o absurdnosti življenja neodgovorno. Če pisatelj ni sposoben v bralcu zbuditi odpornosti zoper obupa, se mora vsaj vzdržati tega, da bi ga cepil z obupom. In Frankl je v svojih govorih veliko uporabljal književna dela, stanje svobodnega in usodnega književnih oseb. Zavedal se je predvsem tudi tega, da ima navaden človek z ulice od knjig, ki jih bere, lahko celo v skrajni življenjski situaciji korist. Pisateljeva družbena odgovornost je zelo daljnosežna. Res je, da moramo pisatelju dovoliti svobodo mnenja in izražanja, toda svoboda ni zadnja beseda, saj se svoboda lahko kdaj izrodi v samovoljo, če ni uravnotežena z odgovornostjo.

(Preslišani krik po smislu, Frankl)

Viktor Frankl